Osrediščenje v svobodi in demokratičnih pristopih

Perry Timms,
Chief Energy Officer podjetja PTHR (People and Transformational HR) in WorldBlujev certificirani svetovalec za Svobodo pri delu in coach


Tonja Blatnik,
ustanoviteljica iUFC, Institute for Universal Future Communications



»Pred kratkim sem poslušala Traci Fenton, ustanoviteljico globalne mreže organizacij, imenovane WorldBlu. Omenila je sledečo statistiko, ki mi je dala misliti: »80 % naših misli je utemeljenih na strahu in negativnih.« Moj prvi odziv je bil, da je ta številka previsoka. Potem pa sem ponovno razmislila ... Morda pa je vendarle strah še vedno »modus operandi« v poslovnem svetu?




Šefi naj bi imeli avtoriteto in zaposleni naj bi izkazovali spoštovanje. A po drugi strani – mar tradicionalne organizacijske strukture ne razpadajo iz istega razloga?
Ni dolgo nazaj, ko sem pustila redno 9.00-17.00 službo. Zakaj? Ker organizacija mojega dela (ne naloge same) ni izvabila najboljšega iz mene in ker sem pogrešala svobodo. Trdno verjamem, da naše naravno stanje namreč nista strah niti negativnost. Naše delovanje mora vendarle poganjati nekaj konstruktivnega, nekaj lepega. Vsakdo ima pomembno sporočilo, ki gori v njegovi notranjosti. In če ne najdeš načina, kako ga izvabiti na plano, te začne zanašati, dušiti. Namesto, da bi naši notranji ideji dovajali kisik, da bi vzplamentela, ji ga jemljemo in tako ugasnemo svojo esenco. Tako sem se odločila za ustvarjalni 'ovinek' (de-tour). Tvegano? Morda. Toda zelo zadovoljujoče. Z vsakim dnevnom bolj, saj vem, da nisem sama.
Vedno več ljudi išče nove in drugačne službe, ker so njihova delovna mesta strupena in zahtevajo nerazumne časovne obveznosti. Ljudje so pod pritiskom biti »idealni delavec«– povsem zavzet, vedno dosegljiv, vedno na razpolago, tak, ki nalogi nikdar ne reče »ne«. Je taka nesebična predanost potrebna ali škodljiva za organizacijo in posameznike? Kakšen je odziv HR-ja? In ko gre za prihodnost dela, kako naj HR strokovnjaki soustvarjamo bolj zdravo delovno mesto? Iskala sem odgovore na vsa ta vprašanja in sredi zelo turbulentnega procesa sem spoznala Perrya Timmsa. Je HR futurist, ki pomaga podjetjem, da v svoje središče postavijo svobodo ter postanejo demokratična in vključujoča.


Najprej: namen
Tonjina zgodba je na žalost znana. Ne moremo kriviti ene same osebe ali celo ene same organizacije za to žalostno stanje, v katerem smo se znašli na področju dela. Ustvarili smo razmere, v katerih se od nas zahteva več in več dela v vse bolj rastoči želji postati učinkovit, ustvarjati dobiček in zagotavljati preživetje. Menim, da manjkajo prav tiste stvari, ki nas najbolj navdihujejo in izvabljajo tisto najboljše iz nas kot posameznikov, ki stremimo k skupnim prizadevanjem – in vizionarsko vodstvo, ki nas bo vodilo tja. Uvedli smo več upravljanja in več humanistične vedenjske znanosti z namenom, da bi nas to bolj motiviralo, odgovori pa so bili v resnici vedno pred našim nosom.


Najprej namen. Potrebujemo razlog, da se zavežemo, da bomo počeli stvari, ki so v končni fazi vedno v našem lastnem interesu, na prvem mestu. Ne verjamem, da kdajkoli kar naredimo kaj za nekoga drugega; vedno nekaj naredimo, ker to hočemo ali moramo narediti ali pa čutimo nujo, da to naredimo. To je prvo pravilo samo-usmerjanja. Delujte tako, kot je prav za vas pri iskanju najboljšega za druge. Ne smete prečkati jasne meje, ko nekaj, kar vi hočete in potrebujete, povzroča škodo drugim. Onkraj tistega temeljnega »dobrega« moramo torej videti koristno v tem, kar naredimo za nas. Ne kot uslugo blagovni znamki, korporaciji ali nevladni organizaciji. Za nas. Morda je za nas pomembno, da naredimo nekaj v imenu korporacije – prodamo več blaga, pridobimo več sredstev, opravimo več storitev za stranke – a v končni fazi nas motivirajo naše lastne potrebe. Ko je namen podjetja usklajen z našimi lastnimi potrebami, se začne čarobnost. Prizadevanje, ustvarjalnost in predanost pa sledijo. Ni potrebe, da bi motivirali nekoga, ki je že motiviran za delo; usklajenost, podpora in zaupanje drugih nam pomagajo pri tem z energijo in zaupanjem, pa tudi s kompetenco.


Kako medsebojno funkcioniramo

Ko dobro poznamo dejavnik namena in smo mu predani, se lahko bolj posvetimo temu, kako medsebojno funkcioniramo, uporabljamo orodja in tehnike ter sodelujemo. Medtem ko lahko poskrbimo za naše lastne potrebe in čutimo duha podjetja, se moramo morda naučiti najboljših metod, jih deliti in izpopolnjevati s pomočjo drugih.

Potem nam učinkovite nagrade, elementi zadovoljstva, merilniki uspeha dajejo občutek tistega bistvenega dosežka. Da lahko prispevamo k spremembam in si zaslužimo svoje mesto v uspešnem podjetju.


Nenehno učenje in razvoj

In nazadnje, a nič manj pomembno: učenje, napredovanje in razvoj. Da se nenehno učimo, prilagajamo, izboljšujemo, spreminjamo, premikamo, obnavljamo, preusmerjamo, se tudi ponovno rojevamo. Učenje je kot obnovljiv vir energije za nas in ljudi okoli nas, da bi bili boljši, bolj okretni in bolj uglašeni s tem, kar je potrebno za nas in za svet.

Primerjajte to z večino delovnih mest: nezanimivi in splošni poklicni profili, navedeni na odprtem trgu iskalcev dela, željnih zagona ali ključnega prihodka. 'Utrujene', izpete uvajalne in organizacijske rutine. Ciljno vodenje in formalizirano razvrščene analize povratnih informacij na področju upravljanja uspešnosti. Razvoj kot redek vir in razumljen kot neproduktivni čas zunaj linije dela. Birokracija tudi za najmanjše prošnje za prilagodljiv delovni čas ali dopust za polnjenje baterij, pa zahteve za nadurno delo, ko je dela ogromno.

Ustvarili smo škodljiva nečloveška okolja in vendar še pričakujemo, da bodo ljudje delali z nasmehom na obrazu in drugim prinašali veliko denarja. Ravno nasprotno od te formule si prizadevajo podjetja na seznamu WorldBluja – tista, ki so se zbrala okoli krika Traci Fentonove vesolju – delovna okolja so odkodirala, obnovila in jih popeljala v drugo dimenzijo. Inkluzivnost, odprtost in transparentnost, prepričanja, samo-organizirani načini dela, zaupanje, osvobojenost, podpora, eksperimentiranje – so esenc edemokracije in svobode pri delu. Traci je s svojim majhnim timom uporabila svoje znanje iz več kot 20-letnega raziskovanja in več kot 10-letnega vodenja WorldBlu seznama, da je v 10 načelih sistematizirala model Svobode pri delu. Ne gre za pravila, niti absolutne postavke, temveč za načela. Omogočajo različice modela in niso strog in ozek formalističen pristop. Svobode zares ne bi bilo, če bi obstajal samo en način izvedbe.


10 načel


1.Namen in vizija

Demokratična organizacija si je na jasnem, zakaj obstaja (njen namen) ter kam je namenjena, kaj želi doseči (njena vizija). Namen in vizija delujeta kot zvezda severnica, nudita vodenje in disciplino v zastavljeni smeri organizacije.

2.Transparentnost

Poslovite se od miselnosti "skrivnostne družbe". Demokratične organizacije so transparentne in odprto komunicirajo z zaposlenimi glede finančnega stanja, strategije in načrta organizacije.

3.Dialog + poslušanje

Namesto monologa od zgoraj navzdol ali disfunkcionalne tišine, ki je značilna za večino delovnih mest, so demokratične organizacije zavezane k pogovorom, ki prinašajo nove ravni dojemanja in povezav.

4.Pravičnost + dostojanstvo

Zavzemajo se za pravičnost in dostojanstvo, ne obravnavajo nekaterih ljudi kot pomembne in drugih kot nepomembne.

5.Odgovornost

Demokratične organizacije pokažejo s prstom, a ne na grajajoč, temveč na osvobajajoč način. Kristalno jim je jasno, kdo je odgovoren komu in za kaj.

6.Individualno + kolektivno

Posameznik je prav tako pomemben kot celota, kar pomeni, da so zaposleni cenjeni zaradi njihovega individualnega prispevka, kakor tudi za to, kar naredijo za doseganje skupnih ciljev organizacije.

7.Izbira

Demokratične organizacije so uspešne, ko zaposlenim nudijo pomembne izbire.

8.Integriteta

Integriteta je način delovanja; veliko pridobijo od nje. Razumejo, da svoboda zahteva disciplino, pa tudi to, da delajo, kar je moralno in etično pravilno.

9.Decentralizacija

Demokratične organizacije poskrbijo, da je moč ustrezno razdeljena in razporejena med ljudi v celotni organizaciji.

10.Razmislek + vrednotenje
Poskrbeti morajo za stalen tok povratnih informacij in razvoja ter biti pripravljeni učiti se iz preteklosti in uporabljati ta spoznanja za izboljšanje prihodnosti.


Nasveti

Pogosto me vprašajo za nasvete o tem, kako narediti več za osrediščenje v svobodi in demokratičnih pristopih. Priključitev na seznam WorldBluja je seveda očitna. Znotraj te skupine ozaveščenih ljudi in organizacij obstaja veliko učenja; je kot akademija, ki živi in diha z globljimi načini dela. Tukaj je mojih ‘top 5’ področij – v pomoč pri premikanju organizacije v smer, ki je bolj osredotočena na človeka.


1.Ustvarjajte več dialoga. Spodbujajte, pospešujte in se odprite za poslušanje, več se pogovarjajte in delite. Kaj vam pride na pot? Kdo lahko naredi največje spremembe na boljše? Kaj vam je zares pomembno pri skupnem delu? Ne raziskava enkrat na leto, pač pa zavesten trud, da postanemo poslušalci in pogovorni »aktivisti«.

2.Delajte. Tudi manjše stvari. Zavestno si prizadevajte, da ne delate le za svoje storitve in izdelke, temveč tudi na sebi. Vedno imejte aktiven organizacijski in človeško-razvojni pristop. Slavite, kar izboljšate na vašem delovnem mestu, in pokažite, da poslušate na organizacijski ravni.

3.Spustite. Ko ste se odprli, poslušali in aktivirali nekaj idej, ki so jih ustvarili vaši ljudje z namenom izboljšanja dela, dajte več moči in nadzora drugim. Temu WorldBlu pravi decentralizacija. To so, drugače povedano, samo-upravljavski in samo-organizacijski pristopi. Ustvarjanje podjetij v takem okviru, ko so v harmoniji in pomagajo drugim, daje ljudem večji občutek nadzora nad svojim delom in usmerjanje le-tega.

4.Nenehno se učite. Učenje je vaša duhovna energija, ki nikoli ne sme biti občasna, določena z meritokracijo ali zaprta v škatli. Naj teče in raste. Postanite učeča se organizacija. Učenja nikoli več ne boste doživljali kot strošek, pač pa kot stalno naložbo v vašo prihodnost.

5.Počlovečite jezik. Ne uporabljajte naučenih metafor ali poslovne govorice MBA; govorite na človeški in naravno zveneč način. Morda se zdi pametno uporabiti sinergije, kartone z rezultati in prodajni jezik, a zagotovo je bolje za vse, da se pogovarjamo o zbliževanju, si delimo rezultate in rastemo v pravo smer.


Vseh teh pet nasvetov je kot konstantna vadba v krogu. Osrediščeni v svobodi ne postanete čez noč, potrebni so pogum, prenos v prakso in predanost. In ponavljanje. Da bo to postala nova norma, morate skrbeti, da ogenj svobode gori.




REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.