Ko te gleda Veliki brat

Dr. Danijela Brečko in Simona Painkret,
Sofos – Inštitut za izobraževalni management


Razvoj na IT-področju je prinesel spremembe tako v način kakor tudi dojemanje dela. Ob vseh priložnostih, ki jih tehnologija prinaša (npr. čas, kraj in prostor, kjer opravljamo neko delo), se seveda porajajo tudi potencialne pasti oz. izzivi. K slednjemu lahko na primer sodi izguba socialne povezanosti in prenosa znanja ter informacij (npr. prevlada individualizma), izguba delovne motivacije in zavzetosti (zaradi prevlade interesa skupnosti/kolektiva), kakor tudi način nadzora nad delom. Zato vprašanje ni, ali bo tehnologija uporabljena za monitoring delavcev (ker to že je), ampak sama etičnost izvedbe.



Ko smo povprašali naključne ljudi, kaj menijo o nadzoru na delovnem mestu, smo dobili zelo zanimive odgovore. Trije javni uslužbenci so na primer povedali, da se zavedajo, kako močno so lahko danes nadzorovani, hkrati pa so povedali tudi, da jih ta nadzor ne moti. Celo nasprotno, pravijo, da je to minimalna cena, ki jo vsi plačujemo za večjo osebno varnost. Pridobitve informacijske tehnologije tako s pridom uporabljajo v svojih poklicnih kot tudi zasebnih vlogah. Predstavnik generacije Y je brez pomisleka povedal, da je, kadar je nadzorovan, zagotovo bolj produktiven, pri čemer razume produktivnost kot formulo, kako s čim manj viri delo opraviti čim boljše.

Se pa pri nadzoru očitno zatakne, ko delo temelji na inovativnosti in ustvarjalnosti. Predstavnica generacije X (umetnica) je mnenja, da se ustvarjalnosti ne da zapovedati, zato je tudi ne moremo nadzorovati. Ideje pridejo, ko pridejo in nič ne pomaga, če jo pri tem kdo nadzoruje, celo obratno, takrat se v njej pojavi odpor, da bi karkoli ustvarjala. Čuti nekakšen pritisk, ki njene potenciale prej potlači kot spodbudi. Povsem drugače pa je, ko se odloči izbrano idejo implementirati v prakso. V fazi izvedbe oziroma implementacije ideje namreč sama nad sabo izvaja nadzor s pomočjo digitalnih orodij, včasih pa svoje načrte zaupa tudi prijateljem z nalogo, da jo tudi oni malce nadzorujejo in jo ustrezno opozorijo na odmike od načrta.

Priljubljen nauk angleških kolegov o inovativnosti pravi: Innovation without implementation is hallucination. Torej bo že držalo, da ima tudi pri končnem produktu ustvarjalnosti nadzor svoje mesto in da nadzor ni nujno slab, kot kajpak tudi ni nujno dober.

Nadzor skozi prizmo dela in zasebnega življenja
Nadzor je zaradi prepletenosti dela in zasebnega življenja posameznika ter vsesplošne uporabe modernih informacijskih sistemov lahko zelo kritičen. Omogoča namreč monitoring aktivnosti in produktivnosti zaposlenega brez neposrednega nadzorniškega opazovanja. Med leti 2001 in 2007 (do tega leta so bili dostopni podatki) je bil v Ameriki zaznan velik porast v uporabi raznih praks za nadzor.2,4 Delodajalci so med drugim spremljali elektronsko pošto (43 %), spremljali obiskane spletne strani (62 %–66 %), pregledali in shranili datoteke zaposlenih (36 %–43 %) in blokirali neprimerne spletne vsebine (38 %–65 %).6 Svet se vseskozi spreminja in ni nikoli dokončno napovedljiv. Negotovost je stalna spremljevalka življenja.3 Poskusi organizacij, da s pomočjo elektronskega nadzora in zbiranja informacij zmanjšajo to negotovost, pa ustvarjajo napetosti med njimi in zaposlenimi, ki želijo zaščititi svojo zasebnost.2
Seveda spremljanje zaposlenih ni nič novega, vendar pa se je s porastom sofisticirane tehnologije po relativno nizki ceni in priročni majhnosti (ki omogoča neopaznost), povečala intenzivnost, obsežnost in privlačnost kontrole. Organizacije v uporabi raznih praks za nadzor ciljajo na večjo produktivnost, večje spoštovanje v vedenju in varnostnih standardih, natančnejše podatke o upravljanju uspešnosti in zmanjšani tatvini zaposlenih. Zanimivo pri tem je, da veliko literature na temo nadzora na delovnem mestu (vključno z elektronskim nadzorom), poroča o negativnih učinkih na zaposlene – visok nivo stresa, slabši odnos do dela, zmanjšano zaupanje v management in slabša socialna interakcija.4


1Aiello, J. R. in Kolb, K. J. (1995). Electronic perfor-mance monitoring: A risk factor for workplace stress. V Sauter, S. L. in Murphy, L. R. (ur.), Organizational risk factors for job stress (str. 163–179). Washington: APA. DOI: 10.1037/10173-010
2 Allen, M. W., Coopman, S. J., Hart, J. L., in Walker, K. L. (2007). Workplace surveillance and managing pri-vacy boundaries. Management Communication Quar-terly, 21(2), 172–200. DOI:10.1177/0893318907306033
3 Kodreš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Ljubljana: Studia humanitatis.
4 Martin, A. J., Wellen, J. M. in Grimmer, M. R. (2016). An eye on your work: How empowerment affects the relationship between electronic surveillance and coun-terproductive work behaviours. The International Jo-urnal of Human Resource Management, 27(21), 2635–2651. DOI: 10.1080/09585192.2016.1225313


V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.