Prepoznavanje učinkov mednarodne mobilnosti

Avtor: Božidar Grigić,
Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS)


V zadnjih desetletjih se po vsem svetu število mladih, ki so bili vsaj del svojega izobraževanja deležni mednarodnih izkušenj, iz leta v leto povečuje. Kljub priljubljenosti mednarodnih programov izmenjav pa je stalno prisotna razprava, kaj učečim se ta izkušnja sploh prinaša. Kot eno večjih dodanih vrednosti se omenja razvoj kompetenc, ki jih mladi v tujini pridobijo in ki so tiste, ki jih kot pomembne in potrebne prepoznavajo tudi delodajalci.



Da sta izobraževanje in usposabljanje bistvena za doseganje ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti je v Evropskih dokumentih poudarjeno že od oblikovanja strategije Evropa 2020.1 Kot spretnosti 21. stoletja, brez katerih si ni moč predstavljati razvoja družbe in kakovostnega življenja, veljajo t. i. splošne (generične) kompetence, med katere sodijo sposobnost kritičnega mišljenja, samoiniciativnost, reševanje problemov, skupinsko delo itd.2
Evropska komisija v ta namen v vsakem programskem obdobju za spodbujanje razvoja področja izobraževanja in usposabljanja vzpostavi osrednji program, ki je temu namenjen. V obdobju 2007–2013 je bil to program Vseživljenjsko učenje, ki je predhodnik današnjega programa Erasmus+ (2014–2020).
Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, na katerega se ta študija tudi nanaša, EU programi podpirajo pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica, povečevanje števila in kakovost mednarodnih usposabljanj ter povečevanje zaposljivosti posameznikov in njihovo vključenost na evropski trg dela. Omogočajo pa tudi mobilnosti dijakov, na čemer je temeljila naša raziskava, ki jo predstavljamo v nadaljevanju.3
Naraščanje pomena mobilnosti v evropskem in globalnem izobraževalnem prostoru je sprožilo vrsto raziskav o učinkih mobilnosti. Večinoma so raziskave osredotočene na vidik študentov in njihovo mnenje o učinkih mobilnosti.4 Izkušnja v tujini naj bi izboljšala njihovo konkurenčnost na trgu delovne sile po končanem študiju, naučili naj bi se prilagajati, sodelovati, postali naj bi bolj samostojni in samozavestni, bivanje v tujini pa pozitivno vpliva tudi na posameznikov osebnostni razvoj.5 Omejeno število raziskav se osredotoča tudi na vidik delodajalcev, kako podjetja vrednotijo mednarodno mobilnost študentov, kakšne izkušnje imajo z diplomanti, ki so študirali ali delali v tujini, in kako to upoštevajo pri zaposlovanju. Te raziskave kažejo, da delodajalci z mobilnostjo najbolj neposredno povezujejo znanje jezikov in poznavanje drugih kultur, ne pa tudi drugih kompetenc, ki jih mednarodna izkušnja krepi, kot so na primer odgovornost, delo v skupinah, prilagajanje spremembam, samostojnost, iznajdljivost.6
Raziskava Flander (2011) je bila izvedena med delodajalci (144), in sicer na temo mobilnosti in pomena te izkušnje pri zaposlovanju. Rezultati pričajo predvsem o tem, kako delodajalci prepoznavajo mednarodno izkušnjo kot dodano vrednost pri kandidatih za zaposlitev, če jo le-ti znajo na ustrezen način predstaviti. Izmed anketiranih kadrovikov jih večina (83,33 %) meni, da je pri zaposlovanju najpomembnejša kandidatova sposobnost, kot zelo pomembna dejavnika sledita diploma ustreznega področja ter delovne izkušnje z omenjenega področja (oboje 61,54 %). Kot pomembno ocenjujejo tudi praktično delo v tujini (69,13 %), študij v tujini (61,54 %) in delovne izkušnje na splošno (53,84 %).
Najpomembnejše kompetence, ki jih več kot 60 odstotkov delodajalcev išče pri zaposlovanju, so odgovornost, zanesljivost, sposobnost prilagajanja znanja novim situacijam, kooperativnost, samoiniciativnost ter sposobnost reševanja problemov.

Te kompetence pa se ujemajo s tistimi, ki so jih identificirali v raziskavi finske nacionalne agencije CIMO. Le-ta je med letoma 2012 in 2013 izvedla raziskavo med delodajalci z namenom razumevanja njihovega pogleda in razumevanja mednarodne mobilnosti pri kandidatih za zaposlitev. Skozi analizo rezultatov so s strokovnjaki identificirali t. i. skrite kompetence.7


1SVET EVROPSKE UNIJE. 2011. Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:2020:FIN:SL:PDF
2EVROPSKA KOMISIJA. 2012. Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate. Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0669_/com_com(2012)0669_sl.pdf
EVROPSKA KOMISIJA. 2016. New skills agenda for Europe. Working together to strengthen human capital, employability and competitiveness. Dostopno na: http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=15621&langId=en
3CMEPIUS. 2012. Leonardo da Vinci poklicno izobraževanje in usposabljanje. Dostopno na: http://www2.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx
4MARCOTTE. C, DESROCHES, J. in POUPART I. 2006. Preparing internationally minded business graduates: The role of international mobility programs. International Journal of intercultural Relations, 31, 655–668.
TEICHLER, U. in JANSON K. 2007. The Professional Value of Temporary Study in Another European Country: Employment and Work of Former ERASMUS Students. Journal of Studies in International Education, 11 (3/4), 486–495.
GAJDEROWICZ et al. 2013. Does Students’ International Mobility Increase Their Employability? Ekonomia, 30, 59–74.
5RIVZA, B. in TEICHLER, U. 2007. The Changing Role of Student Mobility. Higher Education Policy, 20, 457–475.
EVROPSKA KOMISIJA. 2008. Progress towards the Lisbon objectives in education and training. Dostopno na: http://ec.europa.eu/education/policies/2010/doc/progress08/report_en.pdf
6GARAM, I. 2005. Study on the relevance of International student mobility to work and employment. Finnish employers’ views on benefits of studying and work placements abroad. CIMO. Dostopno na:
http://www.cimo.fi/instancedata/prime_product_julkaisu/cimo/embeds/cimowwwstructure/15626_relevance_of_student_mobility_summary.pdf.
JONSSON. F, ALMERUD, M. in KRASSÉN P. 2010. Employers’ view on studies abroad. Confederation of Swedish Enterprise. Dostopno na: http://www.svensktnaringsliv.se/multimedia/archive/00025/Employers_view_on_st_25182a.pdf.
FLANDER, A. 2011. Je mobilni študent tudi bolj zaposljiv? Raziskava o pogledu delodajalcev na študijsko mobilnost. CMEPIUS. Dostopno na: http://www.highereducation.si/wp-content/uploads/2013/07/Je-mobilni-student-bolj-zaposljiv.pdf.
7»Skrite kompetence: so veščine in znanje, ki so rezultat mednarodnih izkušenj in so kompetence, ki jih trg dela potrebuje za uspešno soočanje z izzivi prihodnosti, a v postopkih iskanja kadra in selekcije niso prepoznane, so skrite.” (CIMO, 2014: 31)



V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.