Raziskava - občutenje stresa in povezanost z zdravstvenim stanjem

mag. Marija Paladin, univ. dipl. pol.,
TFM izobraževanje in svetovanje


Praksa in številne raziskave kažejo, da je stres (na delovnem mestu) preko vpliva na zdravstveno stanje in počutje povezan s storilnostjo in produktivnostjo zaposlenih. Zato je lahko stres velika težava tako za posameznika – zaposlenega, kot za delodajalca. Osnovni cilj predstavljenih rezultatov raziskave je bil preveriti, koliko so osnovni simptomi oziroma težave, ki jih lahko povzroča stres prisotni pri anketiranih zaposlenih in samozaposlenih ter kako so povezani s splošnim počutjem in zdravjem posameznika.



Za potrebe izvedbe raziskave smo podatke zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 587 zaposlenih ali samozaposlenih posameznikov v Sloveniji.
Sovpadajoč z rezultati številnih raziskav izvedenih v različnih državah (tudi v Sloveniji) se je izkazalo, da občutenje stresa in njegovih potencialnih simptomov negativno vpliva na zdravje in počutje anketiranih zaposlenih in samozaposlenih. Rezultati so ravno tako pokazali ugoden vpliv telesne aktivnosti anketiranih na občutenje stresa. Višja kot je bila ocena stopnje telesne aktivnosti anketiranih, nižja je bila skupna ocena občutenja stresa in njegovih simptomov.
Analiza kaže tudi, da posamezniki, ki so telesno aktivni približno toliko, kot znašajo priporočila svetovne zdravstvene organizacije glede telesne aktivnosti za odrasle, manj občutijo stres.
Medtem ko se potencialnim stresorjem pogosto ni mogoče izogniti, pa je mogoče omiliti posledice stresa ali se jim izogniti skozi uporabo tehnik obvladovanja stresa. Del vrzeli na tem področju ima delodajalec možnost zapolniti v okviru programov promocije zdravja na delovnem mestu.


Stres kot odziv posameznika

V literaturi je mogoče zaslediti številne definicije stresa kot tudi številne definicije stresa v zvezi z delom. Ena izmed njih pravi, da gre za psihološki, fiziološki in vedenjski odziv posameznika, ki se poskuša prilagoditi notranjim in zunanjim stresorjem, ki (začasno) zamajejo posameznikovo ravnovesje1,8. Ključno pri tem je, da posameznik zaznava razhajanje med zahtevami in tem, kar je trenutno zmožen zagotoviti6. V osnovi gre za popolnoma naraven telesni odziv v situacijah, ko posameznik oceni, da je ogrožen8.
Stres vpliva na delovanje posameznika. Stres na delovnem mestu je povezan s storilnostjo in produktivnostjo zaposlenih3. Številne raziskave so pokazale navedeno povezavo. V eni izmed študij je skoraj tretjina anketiranih navedla, da stres vpliva na njihovo zdravje in produktivnost na delu4. Močan in dolgotrajen stres je lahko velika težava tako za posameznika, delavca, ki ocenjuje, da je njegovo zdravje oslabljeno, kot za delodajalca, ki lahko zazna upad produktivnosti, kar vpliva na poslovanje podjetja. Stres na delovnem mestu predstavlja v Evropi enega največjih zdravstvenih izzivov8.
Iz rezultatov 5. evropske raziskave o delovnih razmerah in podatkov dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (leta 2010 ju je izvedel Eurofound), je mogoče ugotoviti, da slovenski delavci poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni in so redkeje odsotni z dela zaradi bolezni v primerjavi s povprečjem v EU 27. Hkrati je večina slovenskih anketirancev poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 odstotkov pa jih je navajalo, da občutijo splošno utrujenost8. Po podatkih raziskave Eurostat je v Evropski uniji ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu ter najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom stres in doživljanje stresa9.
Preprečevanje stresa in ozaveščanje o možnostih njegovega obvladovanja ter odpravljanja sta smotrna zaradi doseganja boljšega počutja delavcev in boljše produktivnosti. Pri tem je pomembno upoštevati možnosti za spremembe v delovnem okolju, ter hkrati ozaveščati delavce kot posameznike4.


Vir stresa
Vire stresa razumemo pod skupnim imenom stresorji, obsegajo pa pester nabor dejavnikov, ki jih posameznik dojema kot (prekomerno) obremenitev. Gre za dejavnike, ki lahko pri posamezniku spodbudijo občutek, da določenega fizičnega ali psihičnega napora ne bo zmogel6.
Poznamo več kategorizacij stresorjev. Ena izmed bolj uveljavljenih je delitev na zunanje in notranje stresorje. Pri zunanjih stresorjih gre za zunanje dražljaje, dogodke (izguba zaposlitve), osebe (konflikten sodelavec), situacije (neuspešno iskanje nove zaposlitve) idr.


Literatura in viri

1 Stres v zvezi z delom: http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/psihosocialna-tveganja/stres-v-zvezi-z-delom
2 Wynn, Gillan in dr.. (2013) Correlations among Stress, Physical Activity and Nutrition: School Employee Health Behavior. ICHPER-SD Journal of Research: 8 (1): 55–60
3 Hoboubi Naser in dr.. (2017) The Impact of Job Stress and Job Satisfaction on Workforce Productivity in an Iranian Petrochemical Industry. Safety and Health at Work: 8 (1): 67–71.
4 Kompier, Michiel in Cooper, Cary L. (1999) Preven-ting Stress, Improving Productivity: European Case--Studies in the Workplace. Routledge. London.
5 The impact of stress (American Psychological Asso-ciation): https://www.apa.org/news/press/releases/stress/2011/impact.pdf
6 Darby Frank in dr. (1998) Stress and Fatigue Their impact on health and safety in the WORKPLACE. Occupational Safety and Health Service of the De-partment of Labour.
7 Kaplan, Sue A. in dr. (2012) The Perception of Stress and its Impact on Health in Poor Communities. J Community Health: Springer Science+Business Media.
8 Maja Bajt, Helena Jeriček Klanšček, Karmen Brito-všek. (2015) DUŠEVNO zdravje na delovnem mestu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
9 Jeriček Klanšček Helena in Maja Bajt. (2016) Stres, depresija, izgorelost Kako se »spopasti z njimi«? Delo in varnost: 27–33.
10 Helena Kocmur (2015) Vse več odsotnosti z dela zaradi stresa. Delo. 12. 10. 2015.
11 Maučec Zakotnik Jožica in dr. (2016) Z gibanjem do zdravja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.


V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.