V boju proti izčrpanosti z elementi velnesa

Zinka Kosec,
strokovnjakinja oblikovanja korporativnih velnes programov


Dunn1, ustanovitelj velnesa, je verjel, da obstaja zelo močna povezava med telesom, mislijo in duhom. Če te parametre povežemo in uravnotežimo med seboj, lahko pridemo do, po njegovem, »nebolezenskega stanja«. Wellness je skoval iz dveh besed wellbeing in fit-ness. Danes ga širše lahko razumemo tudi kot individualni življenjski slog. Potem se postavi ključno vprašanje, kdaj in kje pa ta slog lahko živimo? Povsod. Da, tudi na delovnem mestu.



V tujini že več kot dvajset let poznajo izraz korporativni velnes. To je ideologija, ki dobro počutje oziroma t. i. wellbeing prenaša v delovno okolje. Veliko mednarodnih raziskav (Dyer in Reeves (1995)2, Šarotar Žižek (2012) 3 ) je dokazalo, da dobro počutje na delovnem mestu pomeni manj absentizma, fluktuacije, poškodb in napak pri delu in tako posledično povečuje produktivnost. V raziskavah so bili tudi jasno zaznani napredki na področju kreativnosti posameznikov, timskega duha, občutka zadovoljstva v organizaciji in posledično pripadnosti le-tej.

Zakaj bi mešali hruške in jabolka, torej velnes in delovno mesto?
Dejstvo je, da velik del svojega budnega časa danes posameznik preživi v delovnem okolju, kjer ne le, da so pričakovanja vsak dan večja, tudi čas dela se podaljšuje. Tako dnevno kot tudi glede na delovno dobo, ki je v vsaki generaciji daljša. Zato je izjemno pomembno, da delamo tako, da bomo lahko delovno uspešni tudi jutri.
To pa ni več tako samoumevno, saj po podatkih Eurostata4 samo 12 odstotkov Slovencev meni, da bodo še lahko opravljali svoje delo, ko bomo stari 60 let. Po teh merilih smo na evropskem dnu, prednjačijo skandinavske države z odstotki okrog 50. Vprašati se moramo, zakaj je tako in kaj lahko za to naredimo, saj je danes jasno, da bomo pri šestdesetih še vedno delovno aktivni.
V osnovi moramo najprej spremeniti (slovensko) miselnost. Predvsem to, da si denar lahko pošteno zaslužimo le, če garamo, se matramo in trpimo, kot so rekli stari ljudje »z žulji in znojem«. V nasprotju pa, da kdor dela z lahkoto, ne dela dobro ali ima pa premalo dela in mu ga je treba še naložiti. Dober in pameten delodajalec vidi svojo naložbo tudi v ljudeh in jih želi obdržati čim dlje, zato jih želi pripraviti na delo tako dobro, da bodo delali čim lažje, čim bolj sproščeno in bili vedrega duha. Vas to kaj spominja na velnes? Ja, s pomočjo različnih elementov velnesa lahko te občutke prenesemo tudi na delovno mesto, kjer si jih želimo. Ne samo zdravniki medicine dela, čedalje pogosteje tudi delodajalci in v prvi vrsti seveda zaposleni. Verjamem, da taki delavci ne bodo razmišljali o upokojitvi, ker jim je na delovnem mestu prijetno in so zadovoljni.
Torej skrb za dobro počutje je nujna. Raziskave Dienerja in Seligmana 6 kažejo na precejšnje življenjske koristi (prednosti) za ljudi z visokim koeficientom dobrega počutja. Na primer: ljudje z visoko stopnjo dobrega počutja imajo močnejše družabne odnose kot manj srečni ljudje. Sodelavci, ki so višje v razpoloženjskem pozitivnem emocionalnem stanju, na delovnem mestu prejemajo višje oceneli. Zdi se mi pomembno, da resno pristopimo k temu projektu vsi aktivni akterji v tej verigi.


V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.