Vloga delovnih razmer pri spodbujanju trajnostnega dela

Jack Mullan,
Eurofound


Mathijn Wilkens,
Eurofound



Zaradi najnovejšega dogajanja pri vključevanju na trg dela in napovedanega staranja prebivalstva v Evropski uniji je aktivno staranje v zaposlovanju postalo glavna točka dnevnega reda evropske politike. Ker se prebivalstvo na splošno stara, se delež aktivnega prebivalstva zmanjšuje glede na delež neaktivnega (upokojenega) prebivalstva, zaradi česar so pokojninski sistemi pod večjim pritiskom. Države članice so se poskušale spoprijeti s temi izzivi s preoblikovanjem pokojninskih politik: z dvigom zakonsko določene upokojitvene starosti in omejitvijo dostopa do predčasnega upokojevanja.



Vendar bi bilo treba politike podaljševanja delovnega življenja uvesti veliko prej, preden ljudje sploh začnejo razmišljati o upokojitvi. Kako torej lahko podpremo ljudi, da bi se vključili v delo in delali celotno življenjsko obdobje? Kaj naredi delo trajnostno?

Čedalje več strokovne literature je o proučevanju vpliva delovnih razmer na zmožnost in pripravljenost za delo, dokler ljudje ne dosežejo zakonite upokojitvene starosti. Delovne razmere in organiziranost dela so ključne pri podpori ohranjanja zdravja, dobremu počutju, sposobnostim in veščinam zaposlenih.1 Raziskave poudarjajo, da boljše delovne razmere lahko prispevajo k temu, da starejši delavci ostanejo zaposleni in ohranijo motivacijo za delo v celotnem življenjskem obdobju.2 Izboljšanje delovnih razmer je zato cilj sam po sebi, prispeva pa tudi k prizadevanjem za premagovanje demografskih izzivov, s tem da delo dolgoročno postane bolj trajnostno.

Poročilo z naslovom »Working conditions of workers of different ages« (Delovne razmere delavcev v različnih starostnih obdobjih), ki ga je pred kratkim objavil Eurofound, proučuje vlogo delovnih razmer pri oblikovanju usmeritev za trajnostno delo v celotnem življenjskem obdobju in prikazuje trenutne delovne razmere za različne starosti v Evropski uniji. Če sta kakovost delovnega mesta in delovno okolje pomembna za zaposlene, kaj so potem posebne razmere, ki ovirajo ali izboljšajo trajnostno delo za različne starostne skupine?

Poročilo pomeni nov način konceptualizacije tega razmerja s proučevanjem medsebojnega vpliva med ključnimi kazalniki rezultata trajnostnega dela – pri telesnem in duševnem zdravju, dobrem počutju, ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem ter možnostih – in posebnimi sestavinami delovnega življenja. Z uporabo podatkov iz šeste evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) ugotovitve te raziskave pojasnjujejo vpliv nekaterih delovnih razmer na storilnost glede na te izbrane kazalnike.

Visoka stopnja količinskih zahtev (to je zelo hitro delo s kratkimi časovnimi roki), na primer, ima negativne posledice za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih. Večja izpostavljenost fizičnim tveganjem na delovnem mestu – vključno s tveganji, povezanimi s prostorom, telesno držo in biokemičnimi tveganji – povzroča težave z zdravjem. Po drugi strani pa lahko dobro vodenje kakovosti in podpora sodelavcev znatno izboljšata subjektivno dobro počutje, ki ima potem pozitiven vpliv na zdravstveno stanje. Poklicni obeti – ki vključujejo zaznano varnost delovnega mesta zaposlenih, njihovo zaposljivost in možnost za napredovanje na poklicni poti – se močno izboljšajo, če se zaposleni na delovnem mestu usposabljajo. Ugotovljeno je bilo, da to skupaj z boljšim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem poveča predvideno zmožnost zaposlenih, da delajo do svojega 60. leta.

Ti učinki veljajo za vse zaposlene, ne glede na njihovo starost. Zato so delovne razmere ključne za trajnostno delo kadar koli v življenjskem obdobju. Hkrati pa podatki EWCS kažejo, da se pojavnost posameznih delovnih razmer – in razširjenost z njimi povezanih rezultatov – razlikuje pri zaposlenih različne starosti.

Zaposleni, stari 55 in več, pa imajo precej manj možnosti, da bi se udeležili usposabljanj, ki jih plača njihov delodajalec. To bi bilo lahko povezano z njihovimi slabšimi poklicnimi obeti, kar je prikazano na sliki 1.

Na drugi strani pa zaposleni pri tej starosti opažajo manjšo izpostavljenost fizičnim tveganjem na delovnem mestu, manj tedenskih delovnih ur in večjo avtonomijo delovnega časa, poročajo pa tudi o boljšem ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Te ugotovitve dopolnjujejo sklepi iz ustrezne literature, ki poudarja, da starejši zaposleni iz dejavnikov, kot sta prožnost delovnega časa in avtonomija, črpajo motivacijo za delo. To bi lahko pomenilo tudi namig na učinek izbire, pri katerem zaposleni, ki delajo v slabših razmerah, zapustijo trg dela, medtem ko tisti, ki delajo na bolj kakovostnem delovnem mestu, ostanejo med delovno silo.


Učinki se s časom tudi nadgrajujejo. To pomeni, kar kažejo tudi številne raziskave, da se zaposleni spoprijemajo s posledicami določenih delovnih razmer, šele ko so starejši, po več letih stalne izpostavljenosti. To se najpogosteje dogaja pri nekaterih starejših zaposlenih: podatki EWCS razkrivajo, da kljub postopnemu zmanjševanju fizičnih tveganj s starostjo več kot polovica vseh zaposlenih poroča o kostno-mišičnih obolenjih po 50. letu starosti.

Mnoge razlike v delovnih razmerah so povezane s poklicem zaposlene osebe. Obstaja, na primer, veliko poklicev, kjer je opaziti stalno večja fizična tveganja, tudi pri starejših zaposlenih. Tu gre predvsem za poklice, ki vključujejo fizična opravila, kot so poklici v gradbeništvu in sorodni poklici, poklici v kovinarstvu, strojništvu in sorodni poklici, za upravljavce strojev in naprav, nanaša pa se tudi na zdravstvene strokovnjake. Vendar se zdi, da ta stalna tveganja nesorazmerno bremenijo zaposlene, ki opravljajo fizična opravila, saj je zdravstveno stanje starejših, zaposlenih v teh skupinah, veliko slabše kot pri strokovnjakih.

To bi bilo lahko povezano z družbenogospodarskim statusom, ki je tesno povezan z zdravjem, lahko pa bi pomenilo tudi povečano ranljivost, ki jo doživljajo slabše plačani zaposleni, ki delajo v neugodnih razmerah. Strokovnjaki poudarjajo, da bi politike posameznih držav, ki zaostrujejo dostop do posebnih pogojev za upokojevanje in omejujejo bonitete za zaposlene, ki delajo na posebno težkih delovnih mestih, lahko povzročile »individualizacijo tveganj v starosti«. Z drugimi besedami, večje breme bi lahko padlo na starejše zaposlene pri dopolnitvi pokojnin z dohodkom od dela, saj bi bili številni prisiljeni nadaljevati delo na posebno težkih delovnih mestih in prevzeti tveganja, ki jih taka delovna mesta prinašajo 3.

Ob fizičnem dejavniku je smiselno upoštevati tudi psihosocialna tveganja, ki izhajajo iz delovnega okolja. Številke, na primer, kažejo, da približno ena tretjina vseh strokovnjakov za poslovanje, starih od 36 do 45 let, dela več kot 40 ur tedensko, kar verjetno prispeva k precej podpovprečnim ocenam pri ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem v tej skupini zaposlenih v najproduktivnejših letih.

Torej je treba upoštevati raznovrstne izkušnje – tako po starosti kakor po poklicih –, da lahko oblikujemo politike, s katerimi bi podprli trajnostno delo.

Poleg poklica je pomemben tudi državni okvir. Podatki EWCS pokažejo razlike v rezultatih trajnostnega dela po državah, ki so na splošno povezane s trajanjem delovnega življenja: v državah, kjer je delo bolj trajnostno, zaposleni na splošno delajo dlje. Vendar so pri tem trendu tudi odstopanja – zaposleni v baltskih državah, na primer, delajo dlje, čeprav so rezultati trajnostnega dela slabši –, kar kaže na vpliv institucionalnih dejavnikov, kot so pokojninske sheme, politike trga dela in socialne norme.

Če povzamemo, razumevanje vloge delovnih razmer pri oblikovanju poti do trajnostnega dela za zaposlene v njihovem celotnem življenjskem ob- dobju bi bilo zelo koristno pri določanju strategij za upravljanje staranja evropskega prebivalstva in delovne sile. Dejavniki, kot sta izpostavljanje fizičnim tveganjem in vodenje kakovosti, vplivajo na zdravje zaposlenih, njihovo dobro počutje in zaznano sposobnost nadaljevati delo – in ti dejavniki so pomembni za vse skupine. Hkrati se na področjih, kjer so nekatere starostne skupine bolj nagnjene k ranljivosti, svetuje uporaba sredstev, prilagojenih starostnim skupinam: pogodbe o opravljanju začasnega dela za mlade zaposlene, obveznosti oskrbe za osebe v najproduktivnejših letih in dostop starejših ljudi do usposabljanja. Na koncu je treba upoštevati še razlike med poklici in državami.

Z uvedbo raziskav v prakso so socialni partnerji na ravni Evropske unije oblikovali okvir za boj proti morebitnim demografskim neravnotežjem z medgeneracijskim pristopom, ki je osredotočen na delovno mesto kot prostor za strateško poseganje, da bi se izboljšala kakovost in trajanje delovnega življenja 4. Evropski steber socialnih pravic Evropske komisije odraža to vizijo s spodbujanjem vključevanja na trg dela skozi celotno življenjsko obdobje z usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, zdravim delovnim okoljem ter primerno ureditvijo dopustov in prožno delovno ureditvijo. Oblikovalci politik na državni in lokalni ravni ter tudi na samem delovnem mestu naj delajo v skladu s temi prizadevanji, da bi izboljšali delovne razmere in tako naredili delo bolj trajnostno.



1Volkoff, S., Cristofari, M. F., Gadbois, C., Laville, A., Molinié, A. F., Prunier-Poulmaire, S., in drugi (2005). L’ergonomie et les chiffres de la santé au travail: Ressources, tensions et pièges, Octares, Toulouse. De Wind, A., van der Pas, S., Blatter, B. M., in van der Beek, A. J. (2016). »A life course perspective on working beyond retirement—results from a longitudinal study in the Netherlands« (Vseživljenjski pristop k zaposlitvi po upokojitvi – ugotovitve vzdolžne raziskave na Nizozemskem), BMC public health, 16(1), str. 499–511.

2Inceoglu, I., Segers, J., in Bartram, D. (2012). »Age-related differences in work motivation« (Starostne razlike pri motivaciji za delo), Journal of Occupational and Organizational Psychology, zvezek 85, str. 300–329; Wahrendorf, M., Blane, D., Bartley, M., Dragano, N., in Siegrist, J. (2013). »Working conditions in mid-life and mental health in older ages« (Delovne razmere v srednjih letih in duševno zdravje v starosti), Advances in Life Course Research, zvezek 18, str. 16–25.

3Natali, D., Spasova, S., in Vanhercke, B. (2016). Retirement regimes for workers in arduous or hazardous jobs in Europe: A study of national policies (Načini upokojevanja za delavce na težkih ali nevarnih delovnih mestih v Evropi: študija državnih politik), Bruselj.

4ETUC-CES, BusinessEurope, CEEP, in UEAPME (2017), European social partners’ autonomous framework agreement on active ageing and an inter-generational approach (Avtonomni okvirni dogovor evropskih socialnih partnerjev o aktivnem staranju in medgeneracijskem pristopu), Bruselj.


REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.