Individualni in holistični pristop k zdravju osebe
Kako do kakovostnega življenja?

Sanela Banović,
dr. med, specializantka gastroenterologije v UKC Ljubljana, mlada, iskrena, srčna in vesela oseba, ki se dodatno izobražuje na področju psihoterapije, psihologije in individualne medicine


Že več kot trideset let poskušamo najti rešitev izboljšanja fizičnega in duševnega stanja ljudi. Raziskovanja v medicini so pokazala, da mora biti pristop k zdravljenju celovit: fizični in duševni. Zanemarjenje kateregakoli aspekta osebnosti človeka lahko negativno deluje na celotno zdravje. Pogosto se zanemarjata duševno in emocionalno življenje. Uporabljajo se različna medikamentozna sredstva, s katerimi se zakrijejo posledice globokih težav.


Vsak mora spoznati svoje želje in interese, svoj osebni pogled na življenje in smisel, ne da bi se prilagajal željam družbe in okolja. Živeti tuje življenje ali družbeno zaželeno življenje, ali gledati življenje skozi primarno in izključno kapitalistično-materialno potrošništvo privede do zanemarjanja identitete osebe. Negiranje samega sebe vedno privede do različnih oblik frustracij, nezadovoljstva, nevroz in drugih duševnih motenj. Medicina je dokazala, da so vsa stanja v osnovi kemični procesi, ki negativno vplivajo na fizično zdravje posameznika.

Kako odstraniti negativne vplive na naše telo?
Emocije so kemične snovi, ki delujejo na celice človekovega telesa: negativne emocije se izražajo negativno, pozitivne pa izboljšajo splošno sliko počutja telesa. Kako odstraniti te negativne vplive na naše telo? Eden izmed načinov je zagotovo z zdravili. Vendar zdravila pozdravijo posledico in ne vzroka. Pristop k zdravljenju mora biti individualen in kontekstualen za njegovo/njeno življenje: kakšne so težave v službi? Ali ste zadovoljni z razmerjem v zakonu? Ali je služba preveč stresna? Ali se dovolj smejete? Ali zase lahko rečete, da ste srečna oseba? In seveda, vprašanja, ki so čisto fiziološka: kje vas boli? Koliko časa vas boli? In to je splošni holistični pristop k zdravju posameznika. Izoliranje samo enega faktorja, ne bo pomagalo k diagnozi in zdravljenju bolezni oziroma na koncu ne bo pomagalo do tega, kar si želimo: srečno, harmonično in zadovoljno življenje. In če se vprašamo, kaj smo naredili na področju medicine v zadnjih dvajsetih letih: medicina se je neizmerno razvila, saj imamo vse mogoče rešitve, od sintetičnih do bioloških zdravil, možnosti transplantacije. Podaljšali smo torej življenjsko dobo, vendar smo ob tem pozabili na izboljšanje kakovosti življenja. Želim si, da bi se ljudje končno zavedeli pomembnosti tako fizičnega kot tudi duševnega zdravja.


Zakaj smo v depresiji?
Ekonomsko rastemo, ob tem pa se zvišuje število depresivnih ljudi. Francoski filozof Jean-Paul Sartre (1905–1980), ki je živel v času obeh svetovnih vojn, je rekel: »Mogoče pridejo lepši časi, ampak sedaj je naš.« Kaj nam pove ta stavek? Naš čas je čas, v katerem živimo in v njem je treba postaviti okvire in pogoje kakovostnega življenja. Moramo delati na stvareh, ki nas veselijo in se sprijazniti z onimi, na katere ne moremo vplivati.
Pogojevanje sreče z dogodki iz prihodnosti, na katere ne moremo vplivati, pogojevanje sreče s kontekstom časa in prostora, pogojevanje sreče z imeti, a ne biti, privede do stanja, ki mu v modernem besedilu rečemo depresija. Človek vedno teži k temu, da si zagotovi varnost in predvidljivost. V tem nam je uspelo samo relativno, nikakor pa ne absolutno. Kapitalizem in potrošniška družba slonita na izmišljenih človeških potrebah in kompleksih; privede nas do tega, da si želimo imeti nekaj, kar je nedosegljivo. Tudi če tisto dosežemo, je pogosto že ven iz mode in modernih vrednot. Večno iskanje za materialnimi stvarmi, večjim, višjim; skrita potreba, da dosežemo nekaj, kar je onkraj naših možnosti, privede do različnih oblik anksioznosti, depresije in nevroz. Ampak brez tega po drugi strani ne bi obstajala potrošniška družba. Približujemo se letu 2020 in znanstveniki predvidevajo, da bo takrat depresija na prvem mestu naših težav.

Denar kot zamena za srečo? Izkušnje iz ordinacije.
Moji bolniki so se nehali spraševati o stanju individualne sreče. Kdaj smo se nehali spraševati, kakšno je naše življenje, kakšno je naše duševno zdravje? Zelo pogosto slišim na kliniki od pacientov: »Samo še to naredim, samo še to, da preživim, potem pa bom užival.« Skrb za lastno zdravje je postalo luksuz in se je zamenjala za skrb za avto, hišo, kredit itd. To, kar moji bolniki pozabljajo, je zelo enostaven princip: kar se napolni, se mora tudi prazniti. Na podoben način kot praznimo sečni mehur in debelo črevo, je zaželeno, da filtriramo svojo duševno klet. Potrebno je poslušati svoje telo in se vprašati, zakaj se počutim slabo in od kod prihaja bolečina?

Vzeti si čas zase, je najbolj uspešna pot k zdravju.
Naši možgani, naša duševna klet, imajo ogromno kapaciteto. Kaj pa se dejansko dogaja v možganih? Vse vaše neprespane noči, delo po 18 ur na dan, prerekanje ob 5. uri zjutraj, vsak povišan krvni tlak, takrat ko to ni potrebno, se nalagajo v duševni kleti. Telo v današnjem času ni pripravljeno zdržati vseh pritiskov, ki jim je izpostavljeno. Dogaja se nam, potem ko gremo na počitnice ali v pokoj, da zbolimo. Zakaj? Ker si klet vzame čas, adrenalina ni več in se začne prazniti. Ko se adrenalin umiri, telo dobi signal, da je zunaj »nevarnosti« in začenja dobivati informacije o vseh bakterijah in virusih, ki so že napadli naše telo. Prav to neravnovesje med duševnimi in fizičnimi komponentami telesa, privede do bolezni. Z zdravili pozdravimo simptome in ko se telo »popravi«, spet začenja delati z enakim tempom.

Praktični nasveti za kakovostno življenje
Za kakovostno življenje je treba vplivati na 140 hormonov v našem telesu. Kako jih spodbuditi? Kot prvo, vzeti si moramo čas zase in se zavedati, da je že danes čas za spremembo. Družite s svojimi prijatelji, družino, poslušajte jih. Pokličite jih in jim povejte, da jih imate radi, da ste veseli, ker so v vašem življenju. Si resnično želimo tega, brezosebnih kontaktov, namesto da bi se dejansko objemali? Sedemkrat na dan se raje objemite in tako izločite toliko hormonov kot ena tableta antidepresivov. Pomembno je, da se družimo, gremo za tri ure na kavo, dvignemo noge, jemo sladico in opazujemo mimoidoče, kako se veselijo. Res nam ni treba ves čas skakati z listkom naokoli in biti vsako minuto našega prostega časa pod stresom, namreč tega doživimo dovolj. To so nam rekle že naše babice, pojdi malo na sprehod, pa se boš bolje počutil. Pojdite do soseda in ga pobožajte, ker je bolan. Komunikacija je pomembna, saj je ena pozitivna misel tako močna, da sproži vel endorfinov, in tudi zdrava spolnost, ki prav tako sprosti neskončno hormonov. Nehajmo misliti na jutri, na ta teden, mislite na ta trenutek in kaj lahko storim, da se bom dobro počutil zdaj. Poslušajte ljudi okoli sebe, upoštevajte male želje naših bližnjih; ko jih enkrat ni več, lahko jokamo, lahko govorimo, pa vendar tistih trenutkov skupaj ni možno več podoživeti.



REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.