Prepogosto pozabljena moč humorja

Franci Čeč,
predavatelj in avtor knjige Šola humorja


Humor je ena od najbolj zaželenih osebnostnih značilnosti. Je stanje duha, umetnost življenja, naš najboljši zaveznik v boju zoper vsakdanje tegobe sodobnega časa. Humor je del naše osebnosti ter del naših kognitivnih in emocionalnih procesov. Po drugi strani je predmet socialnih pravil, ki vodijo primerno vedenje ob različnih priložnostih, in kot tak tudi retorični instrument.


Humor je tudi nepogrešljiva sestavina literarnega in avdiovizualnega pripovedništva in vsakdanje komunikacije.
Pri humorju nas vedno znova preseneča, kako malo pozornosti mu posvečamo, čeprav je verjetno najbolj bistvena značilnost človeškega uma. Iz lastnih izkušenj vemo, kako pomemben je vsaj kanček humorja v šoli, družini, na delovnem mestu in na splošno v vsakdanjem življenju sodobnega človeka, zaznamovanega z naglico, s težavami in z duševnimi stiskami.


Univerzalen in vseprisoten
Humor je univerzalen in prisoten v vseh kulturah. Z njim se srečujemo v literaturi, slikarstvu, arhitekturi, glasbi, gledališču, v ljudskem plesu. O njem ne govorijo samo »navadni« ljudje. Ne, o njem govorijo tudi politiki, filozofi, zdravniki in psihologi. Umetniki ga spreminjajo v besede, slike, fotografije, film. Uprizarjajo ga v gledališčih. Podjetneži so skomercializirali humor do te mere, da z njim kujejo milijonske dobičke. Humor tako učinkovito oblikuje podobo, da vpliva na vse pore našega življenja. Duhovniki so ga vnesli v pridige, uporablja se pri TV-prodaji, z njim učitelji ohranjajo pozornost učencev, ljubimci z njim dosegajo svoje cilje. Skoraj ni teme, ki se je humor ne more dotakniti, npr. politika, seks, partnerski odnos, religija, izobraževanje, delo, različni medčloveški odnosi in celo smrt.
Humor se povezuje z mladostjo, močjo, vitalnostjo, živahnostjo, z inteligenco. Širok nasmeh in rahla opazka pa sta dobrodošla ob vsakem druženju. Učinkovita uporaba humorja lahko pomaga zdraviti, upravljati, sporočati in motivirati. Tudi politični voditelji so posvojili humor, ker deluje. Izboljšuje in oblikuje priljubljeno podobo, sprošča napetost, vpliva na mišljenje in oblikovanje stališč, pomaga vzpostavljati nadzor, zmanjšuje slabo voljo ob napakah in spodrsljajih, služi kot uporabno orodje za izobraževanje, je močno orožje, proti kateremu je težko najti obrambo, običajno širi dobro voljo, in kar je morda najpomembnejše, zaradi humorja se bolje počutimo.


O humorju že v antiki in srednjem veku
Sprva je bil humor kot predmet znanstvenega proučevanja dolgo zanemarjen, saj je obstajalo prepričanje, ki so ga gojili psihoanalitiki, češ da je objesten, nizkoten, sovražen in kognitivno iracionalen. Tako so humorju prilepili etiketo neresnosti, ki mu je odvzemala enakopravni položaj z drugimi znanstvenimi predmeti družboslovnih ved. Dandanes pa študije humorja zajemajo interdisciplinarna področja, znotraj katerih so: psihologija, sociologija, sociologija kulture, filozofija, antropologija, etnologija, komunikologija, jezikoslovje in nevrologija, psihiatrija, biologija in medicina.


Humor na delovnem mestu
Humor na delovnem mestu se lahko uporablja pri vodenju, izboljševanju odnosov in pri usmerjanju aktivnosti. Kot pomoč pri sporočanju je humor najučinkovitejši pri prepričevanju, opisovanju sprememb, reševanju konfliktov, posredovanju slabih novic in pri pogajanjih. Vodje pogosto uporabljajo humor pri motiviranju, poleg tega pa je povezan z osnovnimi hierarhičnimi potrebami. Kljub temu pa ni vedno koristen.



V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.