Je podjetnik kdaj na dopustu?

Mag. Jure Mikuž,


Razlogi, zaradi katerih se posamezniki odločajo, da poskusijo srečo v podjetniškem sektorju, torej, da prenehajo z redno službo ter se posvetijo razvoju svojega podjetja, so zelo različni. Velikokrat so posamezniki v to prisiljeni, saj ne dobijo primerne druge zaposlitve. V posameznih primerih jih v to vodi želja po boljšem zaslužku, kot bi ga bili po njihovem mnenju sposobni doseči z redno zaposlitvijo nekje drugje.



Pogosto srečam posameznike, ki so se podjetništva lotili zato, ker so preprosto bili prepričani v obstoj določene vrzeli, ki so jo na vsak način želeli zapolniti. Vsi ti dejavniki so relativno pogosti, a med seboj do neke mere neodvisni in nepovezani. Dejavnik, ki združuje vse prej omenjene, ter je obenem tudi najboljša skupna točka vseh podjetnikov, pa je želja po neodvisnosti, oziroma svoboda pri upravljanju svoje poslovne usode.

Praktično vsak podjetnik, ki sem ga srečal v življenju, je med pozitivnimi platmi podjetništva izpostavil svobodo pri odločanju, ter občutek, da je vsaj do neke mere sam gospodar svoje usode. Slednje je tudi najbolj logična posledica delovanja karakternih profilov, ki jim ustreza velika večina uspešnih podjetnikov. Zaradi njihovih izjemno močnih karakterjev in pregovorne usmerjenosti k doseganju (predvsem individualnih) ciljev jim namreč ni na prvem mestu znesek priliva na osebni bančni račun na mesečni ravni, še manj jih zanima zanesljivost glede teh mesečnih prilivov, temveč občutek, da nekaj ustvarjajo zase in za ljudi okrog sebe, ter da so pri tem neodvisni od višjih odločevalskih nivojev. Ti isti karakterni atributi ravno tako ženejo posameznike v to, da si želijo za seboj pustiti določen pečat, kar je iskreno veliko lažje v vlogi podjetnika kot pa v vlogi zaposlenega v določenem podjetju, če zaposleni ni ravno na eni od izvršnih funkcij.
Najverjetneje nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem se sam iz korporacijskega preselil v podjetniški sektor, saj so bile spremembe ogromne. Prva in najbolj opazna je bila hitrost posameznih odločitev. Če sem pred tem po sestankih z določenim poslovnim partnerjem pogosto še dolgo čakal na dokončno odločitev institucije, iz katere je prihajal moj sogovornik, so bili zdaj dogovori dokončni, saj sem se pogovarjal neposredno z vrhovnim odločevalcem. Druga atomska sprememba je bila ta, da je vsebina zamenjala formo. Dress code na sestankih in vozni park pred stavbo nista več določala njihove senioritete, temveč je bila to vsebina pogovorov. Dogovor se je lahko sklenil v pisarni, pogosto pa tudi nekje na terenu, ali celo pri kom doma. In prav to slednje je najbolj zaznamovalo tudi moje dojemanje podjetništva kot stila življenja. Kdaj sem torej jaz direktor podjetja in kdaj sem »v civilu«? Ta meja je postala povsem zamegljena, še toliko bolj z uveljavitvijo sodobnih mobilnih komunikacijskih sredstev in s pocenitvijo prenosa podatkov, saj tale kolumna denimo nastaja na lokaciji, kjer pred desetimi leti nisi bil dosegljiv na drugačen način kot z dimnimi ali svetlobnimi signali.
Če torej podjetnik ni podjetnik samo takrat, ko sedi v svojih poslovnih prostorih in ko na vratih piše »odprto«, kdaj je torej on na delu in kdaj je prost?



V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.