Promocijsko besedilo
Zakaj se je treba učiti tujih jezikov in kako se tega lotevajo slovenska podjetja?

Mojca Hergouth Koletič,
Mint International House


»Meje mojega jezika so meje mojega sveta,« je rekel znani avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein in s tem pravzaprav odgovoril na prvo vprašanje v naslovu. Jezik je naše bistvo in že Aristotel je zapisal, da je človek edino živo bitje, ki ima logos. To pomeni, da zna misliti in govoriti. Vsak jezik ima svojo logiko, svoj sistem, zato večjezičnost pomeni, da so miselne (kognitivne) sposobnosti večje in zato tudi razmišljanje bolj kompleksno. Razmišljanje izven okvirjev pa je danes ena osnovnih sposobnosti in vrlin v vseh življenjskih situacijah.



Z razvojem nevroznanosti smo dobili veliko boljši vpogled v delovanje možganov. Meritve in raziskave so nedvomno dokazale, da dvo- ali večjezičnost vpliva na razvoj možganov. Rezultati so zelo spodbudni, saj naštevajo veliko kognitivnih prednosti od zgodnjega otroštva do visoke starosti. Ne le da imajo dvojezični ljudje boljšo koncentracijo, dvo- in večjezičnost dokazano ščiti pred razvojem zgodnje demence in celo »alzheimerja« oziroma naj bi se te starostne bolezni razvile vsaj štiri leta kasneje.

Otroci, ki se zgodaj začnejo učiti tujih jezikov, so bolj osredotočeni, lažje odmislijo motnje in se bolje koncentrirajo ter so uspešnejši od svojih enojezičnih sošolcev. Odkrili so tudi fiziološke spremembe med možgani ene in druge skupine, ki govorijo v prid večjezičnosti.

Učenje tujih jezikov je vznemirljivo, spoznavamo jih postopoma, so nepredvidljivi, vedno nas kje presenetijo, vselej pa nas bogatijo, saj skozi jezik spoznavamo tudi nove kulture, navade in način življenja. Učenje jezika je mnogo več kot učenje suhoparnih slovničnih pravil in pomnjenja besed, zato je toliko bolj pomembno, s kom in kako se učite.

Sodoben učni proces zahteva celostno obravnavo slušateljev. Upoštevati in zadovoljiti moramo različne učne tipe: vizualne, avditivne in kinestetične, prav pa nam pridejo tudi dognanja nevroznanosti o delovanju možganov. Učenje mora biti izkustveno, praktično, v središču procesa je učeči, učitelj vse bolj prevzema vlogo facilitatorja. Učni proces mora vsebovati veliko vodenega odkrivanja, učenja na resničnih primerih in igranja vlog – skratka, tečajnike je treba pripraviti na obvladovanje situacij in različnih govornih položajev v njihovem realnem svetu.

Ker je življenjski tempo vse hitrejši, je žal tudi časa vedno manj, zato v jezikovnem centru Mint International House nenehno razmišljamo, kako naučiti več v krajšem času. In našli smo odgovor:
Z razvojem multimedijskih vsebin in s tem tečajev “blended learning” se lažje približamo sodobnemu načinu življenja ter poskrbimo za relevanten jezik in aktualne situacije naših uporabnikov.


Prednosti digitalnih vsebin, ki jih razvijamo:

  • sprotno dopolnjevanje, aktualiziranje,
  • hkrati dostopne vsem,
  • dostopne povsod, na vseh napravah,
  • učitelj spremlja delo tečajnikov ves čas,
  • učitelj se lažje in individualno prilagaja posameznikom znotraj skupine,
  • tečajnik lažje nadoknadi zamujeno,
  • več zanimivega samostojnega dela in s tem hitrejši napredek,
  • učinkovitejše učenje pa pomeni tudi prihranek za posameznika, saj hitreje doseže svoje jezikovne cilje.


Za inovativne pristope smo na Mint International House že dvakrat prejeli priznanje GZS na področju izobraževanja in enkrat na področju prevajanja.


Sodelovanje s tujimi podjetji veča potrebo po znanju tujih jezikov
Zaradi majhnega domačega trga slovenska podjetja veliko sodelujejo s tujimi, zato želijo, da znajo zaposleni učinkovito komunicirati s tujimi poslovnimi partnerji. Da je sodelovanje s tujino v porastu, pričajo tudi spodbudni gospodarski kazalci.

To se odraža tudi v tem, da delodajalci od iskalcev zaposlitve čedalje pogosteje zahtevajo znanje dveh ali več tujih jezikov, tovrstne kompetence pa uvrščajo tudi v svoje daljnoročne strategije. Podjetja bi se morala tega področja lotevati bolj načrtno in dolgoročno, predvsem pa z jasnimi cilji – katero raven znanja tujega jezika naj zaposleni glede na zahtevnost delovnega mesta doseže, da bo lahko učinkovito delal in ustvarjal dodano vrednost. Cilje je treba tudi jasno komunicirati z udeleženci, saj morajo prevzeti del odgovornosti za končni uspeh in pri učenju pokazati vztrajnost.

Jezikovno izpopolnjevanje je dolgotrajen proces – samo pomislimo, kako dolgo traja pri otrocih, da spregovorijo v jeziku, ki jih nenehno obkroža. Pri tujih jezikih in le nekajurni tedenski izpostavljenosti pa smo pogosto neučakani in pričakujemo čudeže čez noč.

Praksa kaže, da sta konkurenčnost in uspešnost podjetja bistveno večji, če zna vsak drugi zaposleni vsaj dva jezika. Enostavno rečeno, učenje novih ali poglabljanje znanja tujih jezikov mora biti del strategije podjetja.


Kako izbrati ponudnika?
Prav gotovo ne po liniji najmanjšega odpora, ki pomeni najnižjo ceno. Naj ponazorim s primerom, ki nam je vsem znan: če nimate svojega izbranega frizerja ali frizerke in vprašate za nasvet prijateljico ali znanca, s katerimi besedami vprašate? »Poznaš dobrega ALI poznaš poceni frizerja?« Prepričana sem, da vselej prevlada dober! Zakaj se torej, ko gre za znanje, ki je v našem vrednostnem sistemu zelo visoko, odločamo po drugih kriterijih? Ker sta učinek in rezultat frizerja vidna v uri ali dveh, učni proces pa traja malo dlje? Vaša glava je vredna boljšega!

9 korakov, ki vodijo do pravega izvajalca:
1. Ali gre za uveljavljeno ustanovo, ki ima izkušnje in tradicijo?
2. Ima šola kapacitete, ki jih kot naročnik potrebujete?
3. Je šola vpeta v mednarodne povezave in deluje po mednarodnih standardih?
4. Ali je šola tudi izpitni center za mednarodne izpite?
5. Kako izobražuje svoje učitelje?
6. Ima akademskega direktorja, ki skrbi za razvoj učiteljev in programe?
7. Je šola prejela kakršnekoli nagrade?
8. Ali nudi inovativne načine izobraževanja (na daljavo, “blended learning” …)?
9. Kako šola razvrsti kandidate v različne zahtevnostne skupine in opravi analizo potreb?

Sodelovanje med naročnikom in izvajalcem
Da bi tečaji potekali v obojestransko zadovoljstvo in omogočili hiter napredek kandidatov, je pomembno, da izobraževanje dobro načrtujemo in sodelujemo tako na začetku kot med potekom izpopolnjevanja.

Po dolgoletnih izkušnjah na področju poučevanja tujih jezikov smo ugotovili, da je pomembno:

1. z udeleženci realno presoditi njihove možnosti in motivacijo za udeležbo na jezikovnem izobraževanju, saj gre običajno za daljše obdobje, ki lahko traja nekaj mesecev ali celo semestrov;
2. točno določiti cilje glede ravni, ki naj bi jo ob zaključku udeleženec dosegel (dobra dodatna motivacija je opravljanje mednarodnega izpita in pridobitev mednarodno priznanega certifikata);
3. izobraževanje načrtovati v času, ko se udeleženci lahko redno udeležujejo pouka, ter jim udeležbo omogočiti in jo spodbujati;
4. sodelovati tudi pri vsebinskem delu, da lahko učenje prilagodimo potrebam naročnika.


Tuja podjetja, ki so prisotna v Sloveniji, poleg dobrega strokovnega znanja vselej poudarijo tudi dobro znanje tujih jezikov zaposlenih. V dolgoletni praksi smo spoznali mnogo dobrih podjetij,
ki svojim zaposlenim omogočajo učenje tujih jezikov. Naša skrb je, da jim zagotovimo učinkovito izobraževanje, kjer na sodoben način in sproščeno usvajajo znanje. Pri tem je pomembno, da je to znanje takoj prenosljivo v prakso, saj o jeziku ne predavamo, temveč ga morajo tečajniki uporabljati že od prve ure dalje. Naročnikom se tudi prilagajamo, saj morajo delovne obveznosti uskladiti z učenjem, kar pomeni, da moramo biti zelo prilagodljivi glede ur, ko izobraževanje lahko poteka.

Poleg usvajanja jezika pa učenje jezika pomeni tudi spoznavanje nove kulture in načina komunikacije. Slednja je zelo pomembna, saj do nesporazumov mnogokrat pride zaradi slabe komunikacije, ne zaradi neznanja jezika. Ni pomembno samo kaj, ampak tudi kako.
Pomembno je tudi zavedanje, da le znanje angleščine ni vselej dovolj. Komuniciranje s strankami v njihovem maternem jeziku je prvi korak do trajnega in stabilnega mednarodnega sodelovanja in povezave. Vaš večjezičen prodajnik bo v veliki prednosti pred konkurenco, če bo govoril jezik stranke. Večjezična izkušnja tudi izboljšuje t. i. možgansko izvršilno funkcijo – ukazni sistem, ki usmerja pozornost, ki jo uporabimo za načrtovanje, reševanje problemov in izvajanje drugih mentalno zahtevnih nalog. To pa so procesi, ki jih v podjetju od zaposlenih želite in pričakujete, mar ne? Spodbujajte učenje jezikov in uspešnost podjetja se bo (še) izboljšala!



REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.