20 načinov, kako obvladati stres na delovnem mestu (2. del)

O AVTORJU
Dr. Danijela Brečko, partner Planet GV, predavateljica, svetovalka in coach


V prejšnji številki smo predstavili prvo serijo nasvetov premagovanja stresa. V drugem delu članka vam predstavljamo kognitivno vedenjske metode spoprijemanja s stresom. Stresa ne povzroči sama situacija, ampak misli, ki se nam pri tem porodijo in le-te nam jo večkrat pošteno zagodejo.
 
Le-te se večinoma porodijo avtomatsko, ne da bi imeli nad njimi nadzor. Avtomatske misli predstavljajo miselni tok, ki neprestano teče v naših mislih, ne glede na naše početje. Npr. »tega ne zmorem«, »nikoli mi ne bo uspelo« ipd. Večinoma gre za kratka sporočila, ali celo slike, ki si jih navadno niti ne zavedamo. Nanje postanemo pozorni šele, ko se nam spremeni razpoloženje. Večina avtomatskih misli je negativnih, nerealnih, izkrivljenih in nekoristnih, ki jih je treba korigirati. In tega se lahko naučimo, zato vam predstavljamo kognitivno-vedenjske metode.

Poglejmo, kako smo ljudje »inovativni« pri izkrivljanju resničnosti. To je odvisno od naučenih miselnih vzorcev, s katerimi vrednotimo določene situacije v skladu z našimi osnovnimi prepričanji in pravili. 12 najbolj tipičnih miselnih distorzij (napak):

  • Črno-belo mišljenje: Gre za mišljenje vse ali nič. Razmišljamo torej le vzdolž dveh kategorij, brez upoštevanja kontinuuma. Primer: »Vse mi gre narobe.«
  • Napovedovanje prihodnosti: Predvidevanje, da bodo dogodki v prihodnosti vznemirjajoči in nevarni. Primer: »Na poti bom zagotovo naletel na prometni zamašek.«
  • Katastrofiziranje: Pričakovanje najslabšega možnega izziva v prihodnosti. Primer: »Kap me bo zadela.«
  • Emocionalno presojanje: Presojanje situacije na osnovi čustvenega doživljanja in ne na osnovi dokazov. Primer: »Čutim, da me ne sprejemajo.«
  • Etiketiranje in označevanje: Lepljenje negativne etikete sebi ali drugim, brez dokazov. Primer: »Kako sebičen je.«
  • Mentalni filter: Selektivna pozornost na negativne vidike situacije. Primer: »Spet me grdo gleda.«
  • Branje misli: Predvidevanje, da vemo, kaj si drugi mislijo o nas. Primer: »Zagotovo misli, da sem jaz naredil to napako.«
  • Posploševanje oz. generalizacija: Izvajanje zaključkov na osnovi enega dejstva. Primer: »Ni me poklical, torej mu nisem všeč.«
  • Personalizacija: Prevzemanje polne odgovornosti nase in nezmožnost videti, da so v dogodke vpleteni tudi drugi. Primer: »Ločila sva se zaradi mojega značaja.«
  • Obtoževanje: Gledanje na druge kot na vir lastnih negativnih čustev. Primer: »On je kriv, da se sedaj tako počutim.«
  • »Moral bi« stavki: Izkrivljena predstava o tem, kako bi moralo biti in ne kako je. Primer: »Še to moram narediti.«
  • Nepravične primerjave: Interpretiranje dogodkov z nepravimi standardi primerjave. Primer: »On je bolj bogat, kot jaz.«

 

Več v tiskani izdaji.



V kolikor želite članek prebrati v celoti
se prosim naročite na HR&M revijo.

NAROČITE SE

REVIJA HR&M

JE NEPOGREŠLJIVA SOPOTNICA ...

... voditeljev, HRM managerjev in vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem vodenja, razvoja ljudi.
Priporočamo jo tudi managerjem, ki vršijo svoje kadrovsko poslanstvo in jim ni vseeno, kako voditi zaposlene.


K branju so vabljeni tudi vsi drugi, ki želijo z odličnim vodenjem in ravnanjem z ljudmi pri delu dosegati
nadpovprečne rezultate.